Osebna rast je pri človeku prisotna skoz, le odvisno je, kako rastemo in kdaj je čas, da se razvijamo bolj hitro. Pri meni je v mladosti šlo zelo počasi. Nikoli nisem imel svojega menja, vedno sem delal tako, kot si rekli drugi. Potem sem prišel v leta, ko to ni bilo dovolj in se je v mene nalezel določen strah. To pa je povzročilo, da se je moje zdravstveno stanje poslabšalo. Prišel sem do točke, ko sem moral okrepati, ker sem imel samo dve izbiri, lahko bi padel, lahko pa sem končno rekel ne in začel živeti.
Tako sem se odločil, da stvari vzamem v svoje roke, takrat pa se je začela moja osebna rast.
Moja vprašanja so bila:
- Kdo sploh sem,
- Kaj si želim?
- Kaj želim v življenju početi?
- Kakšnega videza želim biti?
- Kakšen želim biti v očeh drugih?
- Katere so moje prioritete?
Vsak dan sem o sebi zvedel kaj več in bil bolj ponosen nase, moja osebna rast je bila na vrhuncu. Kako srečen sem bil, da sem spoznal, da sem ok in da sem človek, ki lahko mirno in z dvignjeno glavo hodi po svetu. Da z njim ni prav nič narobe. Vse to sem spoznal, ko sem postal študent, ker sem zamenjal okolje. Še danes sem hvaležen bratu, ki me je prisilil študirat, ker je vedel, da se bom našel in da si to zaslužim.
Šele v študijskih letih sem spoznal, kako lepa je lahko osebna rast in da se mi tega ni treba bati. Da je prav, da pokažem svetu kdo sem in kaj si želim. Danes hodim z dvignjeno glavo in sem drug človek. Hvala mojemu študiju, ker sem lahko postal jaz in tega mi nihče več ne more vzeti, ker sem spoznal, da je to moje in da je tako prav. Osebna rast vam lahko prinese ogromno lepega, le zaupajte v to.