Prijeten nedeljski večer je bil, ko smo imeli z družino pozno večerjo, ki jo je popestrila odlična paradižnikova omaka, in brezglutenske testenine. Nikomur od nas kaj preveč ne odgovarjalo navadne testenine, ker smo preobčutljiv na gluten, zato smo se navadili na takšne, ki tega ne vsebujejo. Večerja je bila odlična, ker se je izkazalo, da je mož boljši pri kuhanju, ko se kuha paradižnikova omaka, saj ima popolnoma svoj recept. Moram se ga obvezno naučiti, ker je paradižnikova omaka zelo pogosto na našem meniju in tale je vsekakor boljša.
Ko smo povečerjali, so otroci pomili posodo, midva z možem sva se pa pripravila na jutrišnji ponedeljek, ker imava zelo veliko stvari, ki jih morava narediti v službi. Ob petkih greva običajno oba prej domov, da imava še kaj od petka in zato nama ostane kakšna stvar v nedeljo, ki jo morava pripraviti. Medte, ko sem pripravila vse nujne stvari za službo, sem ugotovila, da bi bila ta paradižnikova omaka zelo dobra za jutrišnje kosilo v službi. Ob ponedeljkih nimam časa, da grem ven iz pisarne, da kaj pojem, zato si po navadi kaj naročim ali prinesem s seboj. Žal smo pa vse, kar je bilo skuhano danes pojedli in ni ostalo prav nič.
Razmišljala sem, ali se mi da kuhati, da bi s pripravila svojo omako za jutri, ampak se mi ni dalo. Za šalo sem vprašala moža, pa me je le čudno pogleda. Nisem niti pričakovala, da bi rekel ja, ampak sem vseeno vprašala, ker včasih res ne vem, za kaj je pri volji in za kaj ne. Tokrat nisem imela sreče, da ga izkoristim. Sem bila pa tako navdušena nad tem, da bi imela kaj podobnega, da sem že razmišljala kaj si bo naročil jutri v službi za kosilo. Takoj mi je na misel prišla bolognese omaka, kjer je tudi paradižnikova omaka, ampak z mesom, ki mi je prav zadišalo tisti trenutek.