Bilo je sobotno jutro, ko sva se dobila pri prijatelju doma. Že med tednom sva se zmenila, da mu bom pomagal nekaj opraviti okrog hiše. Med nedavno nevihto je namreč opazil, da so njegove kanalete začele puščati in voda je tekla tik ob fasadi v zemljo.
Če jih ne zamenja bo lahko imel lahko še večje težave kot samo zamašene kanalete. Jesensko deževje prihaja, ne sme odlašati. Zato me je tudi poklical in prosil za pomoč. Pred kratkim sem tudi sam opravil čiščenje in menjavo kanalet. Ko sem prispel k njemu, mi je najprej pokazal kaj in kje bova delala. Nekatere kanalete so bile razpokane, druge zamašene z mahom in listjem. V smehu sem dejal, da bo to kar veliko dela. Prijatelj ni bil ravno navdušen nad mojim smehom, rajši začniva, preden se vreme spret pokvari je nejevoljno rekel. Podal mi je zaščitne rokavice in pričela sva z delom. Najprej sva previdno odstranila stare kanalete. Nekatere so bile še v redu in jih bova lahko še uporabila, druge pa so bile tako dotrajane, da so se kar lomile že samo ob dotiku.
Med odstranjevanjem je prijatelj opazil, da so bile tudi odtočne cevi v zelo slabem stanju. Na več delih itak zamašene. Pa to ni bila težava. Težava je bila, da so bile nekatere dobesedno polomljene, pravzaprav zdrobljene v prah, da jih sploh ni bilo videti. Ko sva imela vse odstranjene, sva se lotila čiščenja in odmaševanja odtočnih cevi. Nato pa sva začela z nameščanjem novih kovinskih kanalet, ki jih je kupil prejšnji dan. Postavljanje novih je šlo presenetljivo gladko.
Posebej sva bila pazljiva pri postavitvi pred garažo, da bo voda pravilno odtekala v cevi in ne v garažo. Zadnja kanaleta je bila postavljena, zdaj pa še preizkus, če sva delo dobro opravila. Prinesel je cev in pričel nalivati vodo in z veseljem opazovala kako voda lepo odteka po novih kanalih, brez zastajanja. Zdaj sva si zaslužila mrzlo pivo.