Moj oče je bil nekaj časa nazaj pri zdravniku in tam je ugotovil zelo veliko stvari. Takoj ko je prišel domov je poklical mene ter mi je povedal, kaj vse je bilo. Omenil mi je besedo holesterol. To je beseda, ki je definitivno nisem želela slišati, ampak sem mu bila pripravljena pomagati. Zdravnik mu je namreč rekel, da ni takšne panike, kot sem si jaz zamislila in da lahko veliko naredi sam. Ko sem slišala besedo sam sem bila res zelo vesela. To pomeni, da mu lahko tudi jaz pomagam pri različnih stvareh in skupaj bi lahko kontrolirala ta holesterol.
Samo če je to omenila, je bila kajenje. Rekla sem mu, da bi bilo res zelo dobro, da neha kaditi. Tudi sam je najprej na to pomislil in je rekel, da bo probal najprej zmanjšati in potem končati. Seveda ni želel narediti prevelikega šoka svojemu telesu in zato je postopoma odnehal. Bila sem zelo ponosna na njega že pri tem koraku, saj sem vedela, da bo to nekako najtežji korak. Potem pa sva nadaljevala z raznimi prehranskimi navadami in pa seveda z gibanjem. Zelo pomembno je bilo, da se giblje in da ohrani neko zdravo telesno težo. Prehrana, ki jo je več ali manj jedel, je bila res zelo nezdrava in zato sva nekako spremenila njegove prehranske navade. Tudi prehrana veliko vpliva na te stvari naravno, zato sem mu želela pomagati izbrati boljše jedi.
Holesterol se je čez nekaj časa spravil na res neke normalne številke in bila sem zelo vesela, da nam je uspelo to narediti doma brez kakršnihkoli zdravil ali kaj hujšega. Tudi zdravnik je bil res pozitivno presenečen in ni moral verjeti, da nam je uspelo. Bil je zelo ponosen na mojega očeta in prav tako sem bila ponosna tudi jaz. Oče se mi je lepo zahvalil za pomoč. Ni seveda sem mu rekla, da bi mu pomagala katerikoli dan v letu.…