Bližal se je mesec junij in odločil sem se, da želim med počitnicami začeti z delom. Do zdaj mi ni bilo treba, tudi letos bi lahko počitnice preživel prosto, vendar sem si sam želel, da grem delat. To sem omenil očetu in mami, ker sem vedel, da mi lahko pomagata najti počitniško delo. Ko sta spraševala naokoli, ni bilo prav nič takšnega, kar bi mene veselilo in kar bi jaz znal. Potem pa je prišel na obisk moj stric in začel razlagati, da so v podjetje prišli novi stroji za pakiranje in da nima delavcev. Imel je delavce, vendar so ti že opravljali svoje delo; ker pa so to bili novi stroji za pakiranje, je potreboval tudi nove ljudi. Moj oče je samo poslušal; takrat ni pomislil, da bi to lahko delal jaz. Zato sem se vključil v pogovor in stricu povedal, da iščem počitniško delo. Stric je bil navdušen, imel me je za pridnega in sposobnega fanta ter je vedel, da mi stroji za pakiranje ne bodo povzročali težav.
Tako sva se dogovorila, kdaj lahko pridem v podjetje, da mi pokaže, kako se dela, in da bom videl, ali si to sploh želim delati. Ko sem tisti dan prišel v podjetje, mi je bilo že na začetku všeč prav vse. Bilo je veliko podjetje, ljudje so bili zadovoljni in nasmejani. Novi stroji za pakiranje so bili čisto na koncu delavnice, zato sva šla mimo vseh ljudi in me je stric sproti predstavil vsem. Ko sva prišla do strojev, mi je vse lepo razložil. Ni se mi zdelo zahtevno, vedel pa sem, da moram biti predvsem natančen in pazljiv. Hitro sem doumel, kako moram delati. Stric je bil navdušen in mi rekel, da upa, da bom prišel na počitniško delo, saj bi me bil zelo vesel.
Tako so stroji za pakiranje postali moja prva služba, o kateri še danes z veseljem povem, kako sem v tistih dveh mesecih dobil prve delovne izkušnje.